Ali obstajajo linije bega?
Dne 13. oktobra 2021 je bil na spletni strani EUobserver objavljen članek z naslovom Leaked: How farm lobby waged war on EU food reform, ki poroča o nedavno pridobljenih dokumentih, ki kažejo na poskus lobiranja pri organih Evropske unije. Konkretneje: kmetovalski lobi Copa-Cogeca je skušal vplivati na potek kampanje Farm to Fork (kar lahko svobodno prevajamo kot S kmetije na mizo), ki si je prizadevala za vpeljavo trajnostnega kmetijstva, omejevanje uporabe antibiotikov v živinoreji in gnojila živalskega izvora. Kampanja je upoštevala tudi problematiko zoonotičnih bolezni, omenjena je celo dobrobit (rejnih) živali.
Preden zabredem predaleč: ne delam si utvar, da je kampanja (ki se sicer izvaja v okviru t. i. Evropskega zelenega dogovora) z vidika etike živali oziroma veganstva oziroma ekologije zares hvalevredna – za začetek je zastavljena redukcionistično in velferistično, vendar je mogoče reči vsaj to, da odpira možnost resnejše razprave, saj si zastavi prava vprašanja, le da nanje odgovori pretirano spravljivo in v skladu z interesi kapitala.
Toda slednji so pravzaprav še radikalnejši. Copa-Cogeca se je tako v svojem lobiranju zavzemala za opustitev razprave o zoonozi, omilitev ciljev o uporabi antibiotikov in gnojila živalskega izvora, vprašanje nečloveških živali pa bi pustila ob strani … Organizacija je še zahtevala, da se razpravo o kampanji prestavi, s čimer naj bi ji bilo omogočeno dovolj časa, da bi lahko vplivala na javno mnenje o zadevi – med drugim s pomočjo novih raziskav (ki pa bi jih, vsaj tako je videti, financirala sama).
Več podrobnosti o dogajanju si lahko preberete, če sledite povezavi na začetku članka (viri so navedeni v angleščini). Sam namreč želim opozoriti na nekaj drugega: pritiskanje na javne organe, množenje bolj ali manj fabriciranih raziskav, omogočanje, da na zadeve, ki so v svojem jedru politične, vendar podprte z znanostjo in etiko, vplivajo lobiji z bolj ali manj izključno poslovnimi interesi, je resničnost, ki ne vpliva samo na vsako posamezno odločitev, denimo znotraj Evropske komisije ali Evropskega parlamenta, temveč tudi kontinuirano, vendar gotovo perpetuira specifično kulturo. Za slednjo pa se zdi, da se osredinja okoli (blagega) zanikanja človekovega pritiska na okolje, specizma, karnizma itd. In zdi se, da mora tudi boj za pravice nečloveških živali upoštevati to oviro.
Aljaž Krivec
Aljaž Krivec (1991) je literarni kritik, urednik in pisatelj.