Detela kot fenomen in kot predhodnik
Aljaž Krivec ob Zbranih pesmih Jureta Detele razmišlja o pesnikovem odnosu do poezije na eni in prakse na drugi strani. Je mogoče misliti “eno v drugem”?
Aljaž Krivec ob Zbranih pesmih Jureta Detele razmišlja o pesnikovem odnosu do poezije na eni in prakse na drugi strani. Je mogoče misliti “eno v drugem”?
Razmislek o konfiguracijah “živalskosti” in “človeškosti” v romanu Boruta Kraševca Agni.
Avtorica vzame pod drobnogled projekt K-9_Topologija (Ecce Canis, I Hunt Nature And Culture Hunts Me, Hibridna družina in ARTE_mis) Maje Smrekar in ga prevpraša skozi prizmo t.i. štirih oblik sodelovanja, kot jih je zasnovala Lisa Jevbratt.
Aljaž Krivec o filmu Gunda, ki je prepričljiv, ker razume, da vprašanje človekove uporabe drugih živali ni zgolj krvavo početje, temveč je vanj vpisana globlja zareza, globlja travma.
“V Sramoto so vpletena praktično vsa »velika vprašanja«, povezana z nečloveškimi živalmi, ne da bi se ob tem porajal občutek, da so vsiljena od zunaj. To ni roman digresij, esejističnih ekskurzov; (filozofski) problemi tu niso nekaj, kar je treba (šele) prepoznati, ampak nekaj, kar je, obstaja – trdno zlito z vsakdanjo prakso.”
V pričujočem besedilu Aljaž Krivec pod drobnogled vzame romaneskni prvenec Orlanda Uršiča z naslovom Gosposka, mater si ozka, v katerem je eden od motivov tudi klavnica oz. delo v klavnico. Nekaj besed je namenjenih tudi filmu Zapelji me, ki je nastal po motivih romana.
Primerjalna analiza obravnava pesmi Josipa Murna, Katje Plut in Wisławe Szymborske, v katerih vstopamo v človeško smrt (tudi) skozi perspektivo nečloveške živali. V središču analize je vprašanje (ne)zmožnosti pričevanja nečloveške živali oziroma predpostavk in posledic, povezanih z (impliciranimi) odgovori na to vprašanje.
Recent comments