Deleuzov in Guattarijev koncept manjšinske književnosti ter kritična animalistika
O kritični animalistiki na presečišču deteritorializacijskih in reteritorializacijskih silnic …
O kritični animalistiki na presečišču deteritorializacijskih in reteritorializacijskih silnic …
V pričujočem besedilu Aljaž Krivec pod drobnogled vzame romaneskni prvenec Orlanda Uršiča z naslovom Gosposka, mater si ozka, v katerem je eden od motivov tudi klavnica oz. delo v klavnico. Nekaj besed je namenjenih tudi filmu Zapelji me, ki je nastal po motivih romana.
V pričujočem besedilu avtorica vzame pod drobnogled projekt Slavka Glamočanina in Saše Spačal – Syncness. Ob primerjalni analizi s projektom Dolphin Dance Project opozori na nekatere zagate.
Avtor vzame pod drobnogled kratkoprozno zbirko Andreja Makuca: Oči, ki je pred nekaj leti ob izboru za Cankarjevo tekmovanje, povzročila pravi pravcati škandal. Je knjiga res škandalozna? In če ni: čemu škandal?
Prispevek raziskuje načine pojavnosti nečloveških živali v opusu ruskega umetnika Olega Kulika ter njegove teoretske premisleke človekovega odnosa do nečloveških živali.
Kako “človeški” je Flush, naslovni in osrednji (nečloveški) protagonist na različne načine spregledanega romana Virginie Woolf? Se je sploh mogoče izogniti antropomorfizaciji nečloveških živali v literarnih delih? Predvsem pa: ali je antropomorfizacija zares težava?
Kritična animalistika se običajno loteva predvsem problematizacije “živalskih metafor”. Je morda vsaj v določenih primerih vendarle možno bolj afirmativno branje? Zdi se, da ponuja interakcijska teorija metafore več prostora za to, vendar pa ostaja v osnovi še vedno vezana na težave, podobne tistim, ki so prisotne, če metafore razumemo skozi prizmo substitucijske teorije.
Recent comments