Pojavnost nečloveških živali v performativnih praksah (prvi del)
Prvi del kritične analize publikacije Lourdes Orozco: Theatre & Animals.
Prvi del kritične analize publikacije Lourdes Orozco: Theatre & Animals.
Besedilo se ukvarja z vprašanjem možnosti reprezentacije inherentne vrednosti in interesov posameznih živali v diskurzu biodiverzitete in prikazuje njegovo speciesistično naravo.
Če zgodovino – v skladu z Marxovim pojmovanjem – razumemo kot procesrazumemo kot proces človekovega dela, kot proces humanizacije človeka, kako naj potem razumemo zgodovino živali? Vsa zgodovina filozofske reprezentacije živali je zgodovina človekove percepcije drugih živih bitij, v katero so vpisane družbene vrednote, koncepti, norme in ideologije, ki so vplivale na človekov odnos do živali.
Avtorica raziskuje mesto konja oz. kobile v partizanski likovni in literarni umetnosti, ter njihovo vlogo v narodnoosvobodilnem boju kot takem.
Na prvi pogled se zdi, da je prisotnost nečloveških živali skorajda neločljivo zvezana z obstojem basni. Vendar pa druga »temeljna značilnost« vrste neizogibno privede do tega, da se moramo vprašati, kakšna je ta prisotnost oziroma ali lahko sploh govorimo o resnični prisotnosti.
Vzporednice med feminističnim gibanjem in gibanjem za osvoboditev nečloveških živali: kako razumevanje odsotnega referenta v specistični in seksistični rabi jezika analizira in utemeljuje preplet diskriminacije nečloveških živali in žensk ter cisspolno nenormativnih oseb. Meso kot prosto lebdeča podoba – brez reference na prakse ubijanja, mučenja, posiljevanja – ter kako detektirati, kako se specizem in seksizem v jeziku in v praksi medsebojno podpirata. Kdo je meso?
Temeljno načelo painzima je, da je treba v moralno skupnost vključiti vsa »painistična« bitja, tj. vsa bitja, ki imajo zmožnost občutenja bolečine.