Montrealska deklaracija o izkoriščanju živali
Smo raziskovalke_ci s področja moralne in politične filozofije. Naše delo je zakoreninjeno v različnih filozofskih tradicijah, zato smo si redkokdaj enotne_i. Strinjamo pa se, da je potrebno temeljito preoblikovanje naših odnosov z drugimi živalmi. Obsojamo prakse, ki živali obravnavajo kot predmete ali blago.
Izrekamo se za stališče, da je izkoriščanje živali nepravično in moralno neupravičljivo, če vključuje nepotrebno nasilje do njih oziroma jim škoduje.
Konsenz etologije in nevrobiologije je, da so sesalci, ptice, ribe in številni nevretenčarji čuteči – tj. sposobni čutiti ugodje, bolečino in čustva. Te živali so zavestni subjekti z lastnim pogledom na svet, ki jih obdaja. Iz tega sledi, da imajo tudi lastne interese: naše vedenje vpliva na njihovo dobrobit in jim lahko bodisi koristi bodisi škoduje. Njihove najosnovnejše interese resno kršimo, kadar na primer ranimo psa ali prašiča, pridržujemo kokoš ali lososa v ujetništvu, ubijemo telička za meso ali njorko za kožo.
Temu škodovanju bi se lahko izognile_i. Mogoče se je namreč vzdržati nošenja usnja, obiskovanja bikoborb in rodea ali živalskih vrtov, kjer se otrokom kaže leve v ujetništvu. Večina nas že sedaj lahko živi zdravo brez hrane živalskega izvora, v prihodnosti pa bo gospodarski razvoj veganstva ta prehod še olajšal. S političnega in institucionalnega vidika je živali mogoče prenehati razumeti zgolj kot sredstva, ki so nam na razpolago.
To, da te_i posameznice_ki ne pripadajo vrsti homo sapiens, je z moralnega vidika brez pomena: čeprav se morda zdi naravno, da so interesi nečloveških živali manj pomembni od primerljivih človeških interesov, ta specistična domneva ne vzdrži temeljite preiskave. Ob izenačitvi ostalih pogojev zgolj pripadnost biološki skupini (glede na vrsto, barvo kože ali spol) ne more upravičiti neenakega upoštevanja oziroma obravnave.
Med ljudmi in drugimi živalmi obstajajo razlike, tako kot obstajajo razlike med posameznicami_ki znotraj vrst. Res je, da so nekatere višje kognitivne funkcije povezane s posebnimi interesi, ki lahko upravičijo posebno obravnavo. Kljub temu pa subjektkina_ova sposobnost pisanja simfonij, izvajanja kompleksnih matematičnih izračunov ali samoprojekcije v oddaljeni prihodnosti, ne glede na to, kako je vredna občudovanja, ne vpliva na upoštevanje njenih_govih interesov, kot je čutiti ugodje namesto trpljenja. Interesi inteligentnejših oseb med nami niso pomembnejši od enakovrednih interesov manj inteligentnih. Če bi bili, bi namreč razvrščale_i posameznice_ke glede na njihove sposobnosti, ki pa niso moralno pomembne. Takšno abilistično stališče je torej moralno neupravičljivo.
Težko se torej izognemo sklepu: Izkoriščanje živali je v osnovi nepravično, saj živalim po nepotrebnem škodujemo. Potrebno je prizadevanje za odpravo izkoriščanja, zlasti skozi prizadevanja, usmerjena v zapiranje klavnic, prepoved ribolova in razvoj rastlinskih prehranskih sistemov. Ne delamo si utvar; izvedba takega projekta ni mogoča v kratkem časovnem obdobju. Potrebna bosta predvsem odprava zakoreninjenih specističnih navad in temeljito preoblikovanje številnih institucij. Toda prepričane_i smo, da je konec izkoriščanja živali naše edino skupno, ki je do neljudi hkrati uresničljivo in pravično.
Seznam podpisnic_kov je dostopen na tej povezavi: https://greea.ca/en/list-of-signatories/
Z dne: 30.3.2022
prevod: Nataša Pucelj
