Pod drobnogledom se je znašla knjiga Josephine Donovan: “Animals, Mind and Matter”, ki je v marsičem pričakovano delo ameriške ekofeministke in literarne teoretičarke, a se zdi, da gre še nekaj korakov dlje. Tako v okviru avtoričinega opusa, literarnih ved kot tudi vprašanja živali.
Razmislek o obnovljenem razumevanju kozmologije. Ta se naj skozi prakso tealoškega ekofeminizma obrne od instrumentalizacije h gojenju sočutja. Od detronizacije Boga k ustoličenju Boginje. Toda, kaj to pomeni za živali in (sodobno) razumevanje spola?
Roberta Langhi vzame pod drobnogled vprašanje živalske smrti, med katerimi so “nekatere bolj žalostne od drugih”. Kako se vprašanje smrti prepleta s prakso pogreba oz. pokopa in kako z vprašanjem (posmrtnih) poskusov na živalih, tudi človeških?
Ameriška literarna teoretičarka in borka za pravice živali Laura Wright je v letu 2015 izdala knjigo The Vegan Studies Project v kateri je predlagala uvedbo discipline “veganske študije”. O tem kakšna je lahko usoda tovrstnih študij, o njihovih implikacijah ter seveda o strukturiranosti same knjige je pisal Aljaž Krivec.
Jelka Kernev Štrajn vzame pod drobnogled izbrana literarna besedila Olge Tokarczuk (Dnevna hiša, nočna hiša; Beguni; Pravek in drugi časi) ter jih analizira skozi prizmo kritične animalistike ter ekofeminizma. Kaj nam lahko tovrstno branje razkrije o ustvarjanju Nobelove nagrajenke za literaturo? (DRUGI DEL)
Jelka Kernev Štrajn vzame pod drobnogled izbrana literarna besedila Olge Tokarczuk (Dnevna hiša, nočna hiša; Beguni; Pravek in drugi časi) ter jih analizira skozi prizmo kritične animalistike ter ekofeminizma. Kaj nam lahko tovrstno branje razkrije o ustvarjanju Nobelove nagrajenke za literaturo? (PRVI DEL)
Članek na presečišču ekofeminizma in ekokinematografske proizvodnje opredeli nekatera odnosna stičišča med človekom in naravo ter moškim in žensko, objektivizacijo žensk in narave ter tesno povezavo med ekološkimi feminizmi in etiko skrbi, ki vključuje več kot človeka. (DRUGI DEL)
