Prvi del članka v katerem Mia Felić predstavlja zgodovino kritične animalistike oz. kritičnih animalističnih študij vse od njenih še nepoimenovanih začetkov do danes in s posebnim ozirom na hrvaški kulturni ter akademski prostor.
Kritične animalistične študije so polje, ki na kritičen način naslavlja medvrstna razmerja, pri čemer se povezujejo z drugimi osvobodilnimi boji ter združujejo teorijo in prakso (v katero neizogibno sodi tudi veganstvo!). Izhajajo iz ideje totalne osvoboditve in zagovarjajo radikalno drugačno, nehierarhično in solidarnostno zastavitev družbe.
Članek analizira ozadje mleka kot simbola rasne čistosti, ki ga uporabljajo pripadniki_ce alt-right. V njem zagovarjam tezo, da lahko alt-right trditve o mleku, laktozni toleranci, rasi in moškosti povezujemo s podobnimi argumenti, ki so bili prvič uporabljeni proti koloniziranim ljudstvom in priseljenskim skupinam v 19. stoletju. (drugi del)
Članek analizira ozadje mleka kot simbola rasne čistosti, ki ga uporabljajo pripadniki_ce alt-right. V njem zagovarjam tezo, da lahko alt-right trditve o mleku, laktozni toleranci, rasi in moškosti povezujemo s podobnimi argumenti, ki so bili prvič uporabljeni proti koloniziranim ljudstvom in priseljenskim skupinam v 19. stoletju. (prvi del)
“Kljub vsem prizadevanjem v večini kritičnih medijskih in komunikacijskih prostorov akademskega okolja (revije, konference, univerzitetni programi, viri financiranja) še ni videti eksperimentiranja s t. i. »animal turnom« oziroma z vključevanjem kritičnih pristopov k temi zatiranja živali v preučevanje medijske etike, reprezentacije, učinkov ali razmerij moči.”
Ouida niti ni imela otrok, niti se ni poročila, temveč je poosebljala alternativno podobo emancipirane ženske. Čas, ki ga je preživljala v družbi svojega pasjega krdela, je namenila pisanju številnih romanov, kratkih zgodb in esejev, boju proti vivisekciji in ljubezni do živali, predvsem psov.
